Fižolozofija

Avtoričine osebne zgodbe in meditacije se vijejo kot vitica okoli navdihujočih misli velikih filozofov, umetnikov in umetnic, na primer Voltaira, Orwella ali Virginie Woolf, ki so gojili svoje rastline s takšno strastjo, kot so ustvarjali ali negovali svoje misli. Avtorica s prepoznavnim slogom izvrstne opazovalke skozi besedilo očarljivo prepleta strast do vrtnarjenja s strastjo pripovedovanja. V knjigi je prostor tudi za pristne izkušnje in znanje o vrtnarjenju. Tako bomo izvedeli, katera zelenjava ima rada zelo dobro pognojeno zemljo, katera pa je manj zahtevna, kje dobro uspeva radič, kako zelenjavo naravno varujemo pred škodljivci ter kaj pomeni dobro sosedstvo rastlin. Zakaj vrtnarjenje ni hobi, ampak strast? »Virginia Woolf je dejala, da kadar puli plevel na vrtu, ve, kaj je sreča, George Orwell je povedal, da je poleg pisanja vrt najpomembnejša stvar v njegovem življenju, še zlasti zelenjavni vrt, Jane Austen je premišljevala obratno, najprej je bil vrt in šele potem pisanje, za pesnico Emily Dickinson je bil vrt njen »drugi jezik«. Anton Pavlovič Čehov je dal na svojo zelenico pred hišo na Jalti posaditi samo rastline, ki so imele bele cvetove. /…/« /iz uvoda/ Irena Štaudohar je dramaturginja in novinarka. Bila je glavna in odgovorna urednica revije Maska in urednica Sobotne priloge Dela, kjer zdaj dela kot novinarka. Piše daljše in poglobljene članke o umetnosti in družbi. Njena zbirka esejev Magija za realiste je bila nominirana za Rožančevo nagrado, knjiga Kaj hoče ženska? pa je takoj po izidu postala uspešnica. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 152841731 ISBN 978-961-01-7214-7 (mp3)