»Najbrž zdaj popustljivo in naklonjeno razmišljate, da ta mlada ženska (petindvajset jih štejem) že ni mogla narediti nič tako groznega. Nikogar ni ubila in skrila njegovega trupla, da bi zdaj morala pisati cel roman. O, verjemite, tale mlada ženska je naredila prav vse to.«
Ariana Firsen od domnevne materine smrti živi s svojo zlobno teto Kristo. Pravzaprav se je bila zdaj, ko pavzira, prisiljena vrniti iz Ljubljane v te zahojene Privežice. Tu ni početi česa pametnejšega, kot da hodi z drugimi lokalci popivat v gostilno Pri sončni kapljici in obiskuje svojo babico Roziko v norhavsu na vrhu hriba. Veseli se lahko zgolj tega, da je bila ob bližajočem se krajevnem prazniku znova izbrana – kakšna čast! –, da obredno vrti »gajžule«, napravo iz 17. stoletja, s katero so menda spravljali norce k pameti. Toda v resnici se pod to površino dogaja marsikaj ...
Roman Suzane Tratnik se bere kot napeta kriminalka, vendar naj vas to ne zavede: to je neke vrste kriminalka. Toda obenem je tudi zgodba o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni.

Suzana Tratnik (1963) je pisateljica, prevajalka, publicistka in lezbična aktivistka. Za svoja prozna dela je prejela številne nagrade, leta 2007 tudi nagrado Prešernovega sklada za literaturo.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID 141514755
ISBN 978-961-282-571-3 (mp3)