Midva ne bova rešila sveta! Eseji o teorijah zarot

Je Zemlja v resnici ravna plošča, oddajniki za brezžična omrežja pa velike mikrovalovne pečice, s katerimi zlikovci segrevajo svet, da povzročajo depresijo, raka in izumiranje čebel? Nas strici iz ozadja nadzorujejo s pomočjo mikročipov, ki so nam jih vstavili s cepivi? V zadnjem času smo obdani z množico takšnih pripovedi, ki so dobre kandidatke za teorije zarot. Tomaž Grušovnik jih je zbral v knjigi Midva ne bova rešila sveta! in hkrati v razmišljanjih, ki črpajo iz bogate zakladnice filozofske tradicije, raziskal temelje konspiracizma. Stanji radikalnega dvoma o vsakdanu in ekscesne gotovosti glede zakulisne spletke se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Morda je to res najlažje videti pri ljubosumnežih: ti hkrati dvomijo, saj so prepričani, da sta poljub in objem ljubljene osebe zgolj krinka, in trdno verjamejo v zakulisno spletko, saj menijo, da jih njihov partner vara. Lahko bi rekli, da skeptiki na neki način hočejo gotovost onkraj gotovosti, gotovost, ki je onstran zagotovil, ki jih lahko ponudi življenje. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 142017795 ISBN 978-961-01-7103-4 (mp3)